Regresni zahtevek v primeru nastanka poškodbe pri delu in primer odškodninskega zahtevka v praksi

Valida MuslimovićRačunovodstvo

Regresni zahtevek v primeru poškodbe pri delu je zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja, ki ga lahko uveljavljata Zavod za zdravstveno zavarovanje na podlagi 87. člena Zakona lo zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št.72/2006) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 (Uradni list RS, št.96/2012).

Zavod za zdravstveno zavarovanje je upravičen do zahteve za povrnitev stroškov zdravljenja od delodajalca v primerih, ko je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe nastala kot posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je upravičen do zahteve do povrnitve stroškov zdravljenja od delodajalca v primerih, ko je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

Oba Zavoda imata pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.

Delavec si je pri delu na stroju za struženje polizdelkov poškodoval mezinec leve roke. do poškodbe je prišlo zaradi nenadne sprožitve orodja, medtem ko je delavec na stroju odpravljal zastoj.

Zavod za zdravstveno zavarovanje je na podlagi Zapisnika o raziskavi nezgode pri delu ter Izjave poškodovanega delavca ugotovil, da je poškodba pri delu nastala zaradi naslednjih vzrokov:

Podjetje ni poskrbelo za ustrezno zaščito orodja, da do takih poškodb ne bi moglo priti.

Delavec ni bil ustrezno usposobljen za odpravljanje tovrstnega zastoja.

Na delovnem mestu ni bilo ustreznih navodil za varno odpravljanje zastojev na stroju.

Iz tega je zaključil, da je do poškodbe pri delu prišlo zaradi neupoštevanja oziroma opustitve ukrepov varnosti in zdravja pri delu in podjetju izstavil regresni zahtevek oziroma račun za povrnitev stroškov zdravljenja poškodbe v višini 1.497,29 EUR. Poleg teh stroškov pa še nadomestila za delavčevo odsotnost z dela v višini 1.370,10 EUR. Skupaj torej 2.867,39 EUR.

Naj omenimo, da gre v tem primeru za lažjo poškodbo pri delu. Torej poškodbo zaradi katere delavec ni utrpel trajnih posledic. Stroški zdravljenja so bili nizki, tudi odsotnost z dela je relativno kratka.

V primerih, ko gre za hujšo poškodbo pri delu, zaradi katere delavec utrpi trajne posledice, invalidnost ali celo smrt, pa so lahko stroški zdravljenja zelo visoki. Prav tako pa tudi stroški delavčeve odsotnosti z dela, ki je lahko tudi šest mesecev, eno leto ali več. Tak regresni zahtevek s strani obeh zavodov lahko doseže tudi 80.000,00 EUR in več. V primeru invalidnosti pa še dosmrtno rento.

21.6.2015, Gregor Gartner dipl.var.inž. www.g-var.si, Vir: Verlag Dashöfer