Regresni zahtevek v primeru nastanka poškodbe pri delu in primer odškodninskega zahtevka v praksi

Valida ValarRačunovodstvo

Regresni zahtevek v primeru poškodbe pri delu je zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja, ki ga lahko uveljavljata Zavod za zdravstveno zavarovanje na podlagi 87. člena Zakona lo zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št.72/2006) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 (Uradni list RS, št.96/2012).

Zavod za zdravstveno zavarovanje je upravičen do zahteve za povrnitev stroškov zdravljenja od delodajalca v primerih, ko je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe nastala kot posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je upravičen do zahteve do povrnitve stroškov zdravljenja od delodajalca v primerih, ko je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

Oba Zavoda imata pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.

Delavec si je pri delu na stroju za struženje polizdelkov poškodoval mezinec leve roke. do poškodbe je prišlo zaradi nenadne sprožitve orodja, medtem ko je delavec na stroju odpravljal zastoj.

Zavod za zdravstveno zavarovanje je na podlagi Zapisnika o raziskavi nezgode pri delu ter Izjave poškodovanega delavca ugotovil, da je poškodba pri delu nastala zaradi naslednjih vzrokov:

Podjetje ni poskrbelo za ustrezno zaščito orodja, da do takih poškodb ne bi moglo priti.

Delavec ni bil ustrezno usposobljen za odpravljanje tovrstnega zastoja.

Na delovnem mestu ni bilo ustreznih navodil za varno odpravljanje zastojev na stroju.

Iz tega je zaključil, da je do poškodbe pri delu prišlo zaradi neupoštevanja oziroma opustitve ukrepov varnosti in zdravja pri delu in podjetju izstavil regresni zahtevek oziroma račun za povrnitev stroškov zdravljenja poškodbe v višini 1.497,29 EUR. Poleg teh stroškov pa še nadomestila za delavčevo odsotnost z dela v višini 1.370,10 EUR. Skupaj torej 2.867,39 EUR.

Naj omenimo, da gre v tem primeru za lažjo poškodbo pri delu. Torej poškodbo zaradi katere delavec ni utrpel trajnih posledic. Stroški zdravljenja so bili nizki, tudi odsotnost z dela je relativno kratka.

V primerih, ko gre za hujšo poškodbo pri delu, zaradi katere delavec utrpi trajne posledice, invalidnost ali celo smrt, pa so lahko stroški zdravljenja zelo visoki. Prav tako pa tudi stroški delavčeve odsotnosti z dela, ki je lahko tudi šest mesecev, eno leto ali več. Tak regresni zahtevek s strani obeh zavodov lahko doseže tudi 80.000,00 EUR in več. V primeru invalidnosti pa še dosmrtno rento.

21.6.2015, Gregor Gartner dipl.var.inž. www.g-var.si, Vir: Verlag Dashöfer

Obvezne davčne blagajne pri poslovanju z gotovino

Valida ValarRačunovodstvo

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) je bil dokončno sprejet na izredni seji državnega zbora dne 20. 7. 2015, zaradi naknadno vloženega veta na že sprejet zakon dne 15. 7. 2015, ki ga je vložila interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Zakon bo pričel veljati z 2. januarjem 2016, vendar bo sistem davčnih blagajn preko neposredne internetne povezave s centralnim informacijskim centrom Finančne uprave poskusno stekel že 1. decembra 2015. S sprejetjem navedenega zakona želi država predvsem omejiti sivo ekonomijo s sledljivostjo in učinkovitostjo nadzora nad izdanimi računi kot tudi doseči večji finančni izplen po vzoru naše sosednje države Hrvaške.

Zavezanci za davčne blagajne bodo tako pravne kot tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti in za dobavo blaga ali storitev prejmejo plačilo z gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci v obtoku, drugimi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun kot tudi plačila s kreditno ali plačilno kartico, čekom ali drugimi podobnimi načini plačila.

Navedeni zakon predpisuje obveznost davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju, določa zavezance in njihove obveznosti za izvajanje potrjevanja računov, vsebino računa, izdanega iz davčne blagajne ter postopek izdaje računov kot tudi poročanje podatkov o poslovnih prostorih zavezanca, nadzor in kazenske določbe ter prehodne določbe, v okviru katerih pa je predvideno, da imajo možnost zavezanci do 31. decembra 2017 uporabljati knjigo vezanih računov, vendar so dolžni pošiljati podatke davčni upravi v desetih delovnih dnevih od dneva izdaje računa.

Zavezanci , ki bodo pričeli izdajati račune preko elektronske naprave, bodo morali nadgraditi informacijski sistem, ki bo omogočal poročanje kot tudi ureditev z vsemi predpisanimi podatki. Račun mora biti izdan, ko je opravljena dobava blaga ali storitev in prejeto plačilo z gotovino. Poleg navedenega bodo zavezanci morali poskrbeti za objavo obvestila na vidnem mestu o obveznosti izdaje računa in izročitvi računa kupcu ter obveznosti kupca, da zadrži izdani račun do izhoda iz poslovnega prostora, saj ga bodo na zahtevo morali predložiti pooblaščeni osebi tržnega inšpektorata in bodo v primeru, da računa niso zadržali, plačali globo v višini 40 EUR .

Podrobneje pa navedeni zakon predpisuje tudi rešitve v primeru nedelovanja elektronske povezave kot tudi dodatno nalaga obveznosti zavezancem, da predpišejo pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, s popisom poslovnih prostorov z dodelitvijo oznak v internem aktu. Interni akt bodo dožni sprejeti zavezanci pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju, torej najkasneje do izteka meseca decembra 2015. Zavezanci so dožni poročati tudi podatke o poslovnih prostorih, v katerih bodo izdajali gotovinske račune.

Z namenom razbremenitve malih zavezancev bo finančna uprava omogočila izdajanje računov tudi preko portala e-davki, ki bo omogočal tako kontrolo preko finančne uprave in tudi preko kupca.

V roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona je Minister za finance dolžan sprejeti  podzakonski predpis, ki bo natančneje urejal določene vsebine zakona, da se bodo lahko zavezanci pričeli pripravljati na samo izvajanje novega davčnega zakona in njegovih podzakonskih predpisov.

30.7.2015, Davčna svetovalka Sabina Lamut Expert d. o. o., Vir: Verlag Dashöfer